Diplomski rad nastoji dati pregled hrvatskih i slovenskih studenata u Pragu krajem 19. i početkom 20. stoljeća, točnije između 1882. i 1918. godine. Počinje s usporedbom političke situacije hrvatskih, slovenskih i čeških zemalja, a nastavlja se s objašnjenjem ideje slavenske uzajamnosti te opisom kongresa slavenskih novinara kao i svojevrsnog „hodočašća“ u Velegrad na Metodov grob. Slijedi dio o slovenskim studentima koji su studirali u Pragu, a dobili su zaposlenje u Hrvatskoj (prije 1882.) te o dvojici hrvatskih književnika češkog porijekla. Neizostavan je bio i Stjepan Radić koji je u Pragu studirao samo dvije godine, a uvelike je utjecao na svoje kolege da studiraju u tom „srcu Europe“. Dvije su brojnije skupine hrvatskih studenata: generacija iz 1895. koja je izdavala časopise Hrvatska Misao i Novo Doba te iz 1908. kada su se studenti masovno ispisivali sa zagrebačkog sveučilišta. Posljednja je skupina splitskih studenata koja je u Pragu rodila ideju o pokretanju HNK Hajduk. Slovenski studenti surađivali su u Novom Dobu te su po povratku u Sloveniju pokrenuli časopis Naši zapiski. U ovom razdoblju velik je broj hrvatskih i slovenskih doktora na Karlovu sveučilištu u Pragu. Konačno, u radu se pokušava objasniti kako je studij u Pragu utjecao na hrvatske i slovenske studente.Diplomsko delo poskuša dati pregled hrvaških in slovenskih študentov v Pragi konec 19. in začetek 20. stoletja. Na začetku se primerja politična situacija na Hrvaškem, Slovenskem in Češkem in razloži ideja slovanske vzjemnosti kot enega od razlogov za študij na Češkem. V tem primeru so omenjeni kongresi slovanskih časnikarjev, razstave v Pragi in romarstvo na Metodov grob v letu 1885. Glavno obdobje, s katerim se delo ukvarja, je obdobje med letoma 1882 in 1918, vendar so zaradi boljše razlage omenjeni tudi posamezni študenti, ki so študirali v »srcu Evrope« še pred letom 1882. Večina v pričujočem delu omenjenih slovenskih študentov je po končanem študiju začela delati na Hrvaškem. Del o hrvaških študentih lahko razdelimo v dve veliki skupini iz let 1895 in 1908 ko se jih je veliko izpisalo z zagrebške univerze in nadaljevalo študij v Pragi. Skupina iz 1895 je izdajala 2 časopisa: »Hrvatska Misao« in »Novo Doba« in je tudi znana kot praška literarna skupina, s katero so sodelovali tudi slovenski študenti. Ena od pomembnejških oseb iz hrvaške zgodovine, ki je študirala v Pragi, sicer samo 2 leti, je bil Stjepan Radić, ki je s svojimi vtisi vplival na omenjeno strujo študentov. Študenti iz leta 1908 so večinoma odhajali na študij v Prago zaradi politične upokojitve njihovega profesorja Đure Šurmina. Omenjeni so tudi splitski študenti s češke tehnične fakultete, ki so znani kot očetje splitskega nogometnega kluba »Hajduk« kakor tudi slovenski študenti, avtorji časopisa »Naši zapiski«, katerega so izdajali po vrnitvi iz Prage. Delo se konča s hrvaškimi in slovenskimi doktorji Karlove univerze v Pragi v že omenjenem obdobju